Thank You For Smoking (2006)
Naj ne bo pomote, film ni slab in Aaron Eckhart je odličen. Le sam sem slutil več potenciala, kot ga sprosti film. Naslovu vkljub to ni zgodba o kajenju, marveč o tem svetu, kjer se da zagovarjati in argumentirati pravzaprav vsako stvar. Če pokažeš, da drugi nima prav, potem imaš prav ti. Zgled iz filma, kjer nastrojeni senator spraša Eckharta, sicer zaposlenega v neki tobačni akademiji:
What, so far, has the Academy concluded in their investigation into the effects of tobacco?
–Well, many things, actually. Why, just the other day they uncovered evidence that smoking can offset Parkinson’s disease.
I’m sure the health community is thrilled.
Sam sem vesel, da ne kadim. Iz multipel razlogov. A najprej še malo o filmu.
Zanj je verjetno že večina slišala. Temelji na znani satiri iz leta 1994. Iz knjige pobere like, zasnovo, zapletom pa le ne sledi čisto verodostojno — ampak je angl. loosely based. Knjiga naj bi bila boljša — bolj ostra in neprizanesljiva –, kot pravi filmski kolega čez lužo.
… easy to like a little… too easy on its audience… vast differences between the book and the movie, mostly for the worse… a father/son comedy with a slight attempt at being serious. The father impresses the son, the father disappoints the son, and then the father redeems himself… also a lot of smart jokes… I recommend the book.
–DanL, Ain’t It Cool News
Dejansko bi bil film lahko boljši. Preveč se norčuje, premalo je resen. Mogoče je to smisel — seks, droge in rook-en-roool! –, ne vem… Prav, vem, vendarle se sam iz teh stvari ne bi tako norčeval. No, vsak ve zase bolje od drugih. Vsakemu svoje, prav. Vseeno pripišem eno iskreno mnenje, odstavek iz knjige Pot samouresničevanja Janeza Ruglja (str. 440):
Kajenje tobaka je prav gotovo najpomembnejši vzrok prezgodnje smrti, ki bi ga lahko preprečili. Vir te močne droge je tobak, ki vsebuje izredno zasvajajoči nikotin. Tobačni dim vsebuje vsaj 20000 različnih snovi, vključno s katranom in ogljikovim monoksidom.
Še nekaj zanimivosti iz taiste knjige. (Posebno zanimiva je zadnja zanimivost, kaj — kdo bi si mislil, da je Rugelj pušil!)
- Kadilec dve tretjini svojega življenja vdihava zrak, ki je onesnažen s cigaretnim dimom.
- V pljučih kadilca, ki pokadi 20 cigaret na dan, se v dvajsetih letih nabere šest kilogramov saj iz cigaretnega dima. Večino teh saj kadilec izpljune, če pljunkov ne požira.
- Nikotin pride v možgane približno poldrugo minuto po tem, ko kadilec potegne prvi dim, pol ure kasneje pa te snovi ni več v možganih, ker jo kri odplakne v druge organe, v jetra, ledvica in želodec. Ravno zato si strasten kadilec prižge vsaj dve cigareti na uro. S tem ohranja zmerom enako količino nikotina v možganih in si zagotavlja ugodno psihično počutje.
- V nekdanjem centru za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma Škofljica (1971–1974) sem 19. 3. 1972 ustanovil kljub bivših kadilcev (KBK). To se je zgodilo dober mesec po tem, ko sva dva psihiatra prenehala kaditi, eden po 30, drugi pa po 20 letih kajenja. Šele ta najina odločitev naju je kvalificirala, da sva sploh smela začeti zdraviti nikotinomanijo.
19.11.2006 ob 20:50
Meni je bil film super.
Nikakor ne bi prenesla, da bi moraliziral in bil bolj neprizanesljiv, ker je bil veliko preveč zabaven, da bi ga kvarili z resnostjo.
Pri knjigah in filmih pa je že praksa, da so filmi navadno slabši od knjig. Žal…
19.11.2006 ob 22:05
Hvala za komentar. Sem spoznal, da sem napisal predolg komentar k filmu s kar preveč rugljevanja… Ne paše ravno, film navsezadnje ni o kajenju, temveč na primer o lobiranju. –Iz Wikipedije:
Ironically, the act of smoking is not shown anywhere in the movie by anyone except “The Captain” when shown on the live television feed from the hospital room. The closest the movie ever comes to depicting another character smoking is when Nick reaches into his shirt pocket for a cigarette. The pack, however, is empty.
(Zdaj sem zaključek pomaknil v uvod in ostalo spravil pod “Beri naprej”. Mislim, da je tako bolje.)
A, blodnja, mislim, da bi bil film boljši, če bi se oba tabora pičila bolj. Tako pa Nick nekaj časa zmaguje, potem nenaden obrat zaradi članka, nakar da odpoved… Več bi se morali tepsti, kot na primer na začetku v teve šovu in na zaslišanju pred senatorji. Sicer se strinjam, zelo zabavno… na trenutke hilarično. (But wouldn’t they blow up in an all oxygen environment? –Probably. But it’s an easy fix. One line of dialogue. “Thank God we invented the… you know, whatever device.”)
V naslednjih dneh vidim še dva potencialno duhovita: Narod hitre prehrane in Radijski šov.
20.11.2006 ob 05:18
Thank God that I quite.
20.11.2006 ob 08:22
no ja to se pa strinjam. Če bi bilo malo več fajta bi bilo še boljše.
Hvala za ta dva filmska namiga, definitivno si ogledam vsaj enega :)
21.11.2006 ob 14:50
[...] Takole si predstavljajmo. Imamo hamburger. Desno od njega je poraba in znanost: iz česa je hamburger, koliko stane, kako vpliva na nas… O tem Super Size Me. Levo od hamburgerja je priprava in znanost: kdo redi krave, kako jih redi, kolje, čisti, melje, valja, pakira in pošilja restavracijam, ki jih je treba nadalje voditi, oglaševati in polniti s porabniki… O tem Fast Food Nation — po naše Narod hitre prehrane. (Čeprav je bila predstava, ki sem jo videl, nenavadno poslovenjena z Zašpehanim narodom.) Filma se tako vežeta v abecedo hitre prehrane ali dilogijo z naslovom ABC HAMBURGER. Narod hitre prehrane ima dosti skupnega tudi s filmom Hvala, ker ne kadite, ki je bil na tem festu in o katerem sem pisal prej. Le manj komičen je, bolj resen. Čeprav kaj je duhovito, je relativno. Režiser: There’s even comedy in this movie. I hope that audiences can find some fun along the way. I think they will. Kinnear and a lot of these cast members are funny. What degree of funny is it when a guy drops a burger on the floor and puts it on the bun? That’s kind of funny. A guy spitting on a burger is funny–as long as you don’t have to eat it, it’s kind of funny. But, Kinnear is a funny actor, and even the Bruce Willis scene, I think in a way that’s kind of funny. [...]